Photo Studio Lights

 Jože Centa

Ne ugašajte mi luči

OVITEK.jpg

 25,90 €

Open Book

knjižni prvenec akademskega slikarja Jožeta Cente

Ne ugašajte mi luči

OVITEK_edited.jpg

V častitljivem devetem desetletju življenja se je akademski slikar Jože Centa odločil izdati še svojo prvo knjigo, odpreti še eno plat svojega srca in v večnost zapisati spomine na kraje svojega otroštva v okolici Velikih Lašč v letih pred, med in po drugi svetovni vojni. V knjigi pred bralca v številnih barvnih odtenkih niza številne zgodbe iz časa, ki ga je oropal brezskrbnega otroštva, doma ter družine. A knjiga ne prinaša le pokanja pušk in hrumenja vojaških letal, poguma in žrtev, ampak tudi duhovito napisane spomine na zanimive osebe, ki so lahko bivale le v tistem času in okolju.

 

V prvem delu knjige so zapisani spomini na čas, kakor so ga doživljali otroci. Od vstopa v osnovno šolo, ko se je že napovedovala vojna, do njenega začetka, ki je prinesel zaporedne tragedije prav v njegov dom. Ta pričevanja bi bilo težko razdeliti na posamezna poglavja, zato so zapisani kot celota ter kljub vsej tragiki dogodkov vendarle obarvani z otroškim optimizmom. V drugem delu so opisani vaški posebneži in »petlarji«, junaki tistega časa, ki so svoji okolici dajali poseben čar in svojevrstnega duha ter jih je avtor prikazal tudi na ilustracijah.

 

Avtor v svojem v svojevrstnem slogu pisanja prepleta avtentični jezik otroka z jezikom odraslega, današnji knjižni jezik plemeniti s takratno govorico velikolaške okolice. Tako je nastala barvita sestavljanka prelivajočih se zgodb, ki skozi pogled nedolžnega otroka prehajajo v pogled razumnega odraslega. Odraslega, spravljenega s svojim življenjem, ki se je zavestno odločil, da s svojimi zgodbami ne želi nikomur škodovati, želi le postaviti izviren spomenik tistemu času, ki ga zaradi zgodovinskega spomina ne smemo pozabiti. In o njih govoriti po resnici ter brez pretiravanja ali prirejanja. Da se ne bi ponovilo! Da bi naši potomci še čutili lepote stvarstva ter znali odgovorno krmariti ta svet. Svet, katerega podobe je sicer avtor vse svoje plodno življenje tako vestno beležil predvsem v svojih likovnih delih, in jih sedaj z jasnimi in pronicljivimi mislimi prelil še v pisano besedo.

Centa_AVTOPORTRET_s.jpg

Jože Centa je bil rojen leta 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Domači kraji so ga obdarili z izjemno življenjsko popotnico: s Trubarjevimi bukvicami, z Levstikovim neupogljivim slovenstvom, s Krpanovo odrezavo duhovitostjo in Stritarjevo bogato domačo govorico.

Druga svetovna vojna je neusmiljeno zarezala v njegovo otroštvo s požigom domače vasi in selitvijo na Malo Slevico ter kruto izgubo matere. Po vojni ga je k sebi sprejela teta iz Ribnice. Vpisal se je na nižjo gimnazijo in leta 1954 maturiral v Kočevju. Istega leta jeseni se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, študiral v razredu profesorja Antona Gojmira Kosa in leta 1960 diplomiral. Po zaključenem študiju je kot samostojni umetnik pričel ustvarjati svoj bogati likovni opus. Od leta 1962 in vse do upokojitve je delal tudi kot likovni pedagog v Ljubljani, kjer živi še danes.

Njegova raznolika umetniška likovna dejavnost je priznana tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. V slikarstvu je trajno in trdno vpet v krajinarstvo, ki ostaja ena od njegovih temeljnih izraznih vsebin. Pomenljivo ga je zaznamovala rodna Dolenjska, prelepa zelena pokrajina z bogato stavbno dediščino. Vanjo je vraščen na prav poseben način, zato se v njegovih številnih upodobitvah zrcalita njena bogata preteklost in živahna sedanjost. Jože Centa je mojster barve in risbe, s katero se poetika in ekspresija združujeta v izrazno moč umetniške pripovedi. V obseženem slikarskem opusu je med drugim prepoznaven tudi kot ilustrator in avtor velikih stenskih kompozicij. Samostojno in skupinsko je mnogokrat razstavljal v Sloveniji, Avstriji, Italiji in ZDA. Udeležil se je številnih srečanj likovnikov ne le kot slikar, temveč tudi kot pobudnik, idejni vodja in mentor.

Za svoje delo na likovnem, organizacijskem in dolgoletnem pedagoškem področju je dobil več nagrad in priznanj.

Umrl je v letu 2022. 
R.I.P.

HRUŠKOVEC.jpg

Akademski slikar Jože Centa s svojim delom že dolgo bogati kulturni utrip Velikih Lašč. Kar pomenijo rojaki Trubar, Levstik, Stritar in Javoršek za pisano besedo, prav gotovo pri izražanju skozi likovno umetnost predstavlja Jože Centa. Za leta 1981 obnovljeni Kulturni dom v Velikih Laščah je izdelal Levstikov portret in s tem obeležitvi 150. obletnice Levstikovega rojstva dodal pomemben pečat. Leto pozneje je zasnoval tradicionalna srečanja likovnih umetnikov pod skupnim imenom Trubarjevi kraji ter bil vrsto let njihova gonilna sila. Nezanemarljiv in neizpodbiten je tudi njegov večletni predani angažma pri zagotavljanju sredstev za obnovo Trubarjeve domačije na Raščici, v galeriji katere svoja dela razstavljajo likovni ustvarjalci Trubarjevih krajev vse od otvoritve leta 1986 dalje.

Jože Centa je s svojo slikarsko vlogo in s pomembnim sooblikovanjem kulturnega življenja pripomogel k rasti in prepoznavnosti Velikih Lašč v luči likovne umetnosti. Prav njemu gre zasluga, da so lepote teh krajev upodobljene na številnih platnih likovnih umetnikov. Leta 2014 je postal častni občan Občine Velike Lašče.

JSkrabec_UrskaC_UrbanC_FOTO-LuckaC.jpg

Na predstavitvi knjige v knjigarni Konzorcij je posebni gost Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, d.o.o., povedal: »Zame kot radovednega otroka in kasneje mladeniča je bilo ustvarjanje Jožeta Cente, našega rojaka iz Velikih Lašč, pomembna in usodna dediščina, s katero sem vstopal v svet in ki me je nenehno soočala s stvarnostjo, ki posega iz videnega onkraj videnega. Govorim sicer v svojem imenu, predstavljam pa generacije nas Ribničanov, ki smo na platno – kot na pladnju – sprejeli pomembno sporočilo o čarih in vrednostih umetnosti.

Danes si v Ribnici težko predstavljamo, kako bi se kraj, na katerega sva oba s slikarjem Cento, neodpovedljivo navezana, kulturno razvijal, če ne bi gospod Jože Centa pred približno štiridesetimi leti povabil svoje kolege slikarje na druženje in ustvarjanje v Ribnico. Njegova pobuda po umetniških druženjih je tedaj začela razvijati Ribnico v eno pomembnejših umetnostnih središč v Sloveniji, v meni osebno pa je vzgojila vseživljenjsko ljubezen do umetnosti.«

knjigarna Konzorcij, predstavitev, sporočilo za medije

Akademski slikar Jože Centa s svojim delom že dolgo bogati kulturni utrip Velikih Lašč. Kar pomenijo rojaki Trubar, Levstik, Stritar in Javoršek za pisano besedo, prav gotovo pri izražanju skozi likovno umetnost predstavlja Jože Centa. Za leta 1981 obnovljeni Kulturni dom v Velikih Laščah je izdelal Levstikov portret in s tem obeležitvi 150. obletnice Levstikovega rojstva dodal pomemben pečat. Leto pozneje je zasnoval tradicionalna srečanja likovnih umetnikov pod skupnim imenom Trubarjevi kraji ter bil vrsto let njihova gonilna sila. Nezanemarljiv in neizpodbiten je tudi njegov večletni predani angažma pri zagotavljanju sredstev za obnovo Trubarjeve domačije na Raščici, v galeriji katere svoja dela razstavljajo likovni ustvarjalci Trubarjevih krajev vse od otvoritve leta 1986 dalje.

Jože Centa je s svojo slikarsko vlogo in s pomembnim sooblikovanjem kulturnega življenja pripomogel k rasti in prepoznavnosti Velikih Lašč v luči likovne umetnosti. Prav njemu gre zasluga, da so lepote teh krajev upodobljene na številnih platnih likovnih umetnikov. Leta 2014 je postal častni občan Občine Velike Lašče.

O KNJIGI

JOŽE CENTA - ŽIVLJENJEPIS

JOŽE CENTA in VELIKE LAŠČE

POSEBNI GOST - JANEZ ŠKRABEC

 
 
Above the Clouds

TRU
BAR
JEVA DOMA
ČIJA
RAŠICA

 

Kazalo

Prvi del ...................................................................................................... 9

Drugi del .................................................................................................. 56

  • Nočni koncert proti grmenju orožja ............................................................................ 57

  • Viva ali celo via Italija ................................................................................................. 59

  • Confiteor Deo omnia potenti ...................................................................................... 64

  • Z mamo prosjačiva po Slemenih za les ........................................................................ 67

  • Zadruški Jožek nam je odpiral oči ............................................................................... 69

  • Časi, ko te pogoltne noč ............................................................................................. 73

  • Kako sem pozdravil staro mamo ................................................................................. 76

  • Jurjevka, moja kokoška .............................................................................................. 80

  • Italijanska kapitulacija ................................................................................................ 87

  • Generacija, ki se boji odraščanja ................................................................................. 92

  • Konec tuzemske poti nekega mladeniča ...................................................................... 95

  • Žalostna in šaljiva doživetja na bloku ........................................................................... 99

  • Trije strici, trije bratje – troje usod ............................................................................. 102

  • Italijansko soldatesko zamenja nemška ...................................................................... 108

  • Pojavil se je Kališčarjev Tonček .................................................................................. 113

  • Daki je bil tokrat usmiljen ........................................................................................... 116

  • Trg v žici, zunaj pa gorje ............................................................................................. 118

  • Bežimo! .................................................................................................................... 120

  • Bili smo vojaki korenjaki ............................................................................................ 123

  • Dogodki ob kapitulaciji in po njej ................................................................................ 126

  • Popoldne pri Kališčarjevem stricu .............................................................................. 128

  • Gnusen zločin – otroku prestrelijo glavo ...................................................................... 130

  • Strica Lojza vzamejo za talca ..................................................................................... 133

  • S kulci v maln in zagrenjena otroška igra .................................................................... 136

  • Cvetoči maj – majnik ................................................................................................. 138

  • Zgodil se je 3. maj, ki ga ne bi smelo biti ..................................................................... 142

  • Pet belih kepic v objemu matere ................................................................................ 146

  • Bilo je potrjeno, da ima noč svojo moč ........................................................................ 149

  • Resnica – poizzvenevanje in strahovi .......................................................................... 153

  • Odrešilni šok »tistega Jožka, ki ga včasih meče« ........................................................ 156

  • Z lojtrnikom pet ur do Kočevja .................................................................................... 160

  • Prvo polnočno potovanje z vlakom v Kočevje ............................................................... 162

  • Povojni begunci ......................................................................................................... 165

  • Pristanek pri teti Pepci v Ribnici ................................................................................. 169

  • Zaključek je napisalo naključje .................................................................................... 170

  • Žalosten konec nekega obdobja .................................................................................. 172
     

Petlarji in posebneži ..................................................................................173

Slovarček manj znanih narečnih izrazov .................................................... 194